Dobrodošli v BibSiSt Online v2.0

O BibSiSt Online

Manifest o knjižnični statistiki

"Knjižnice in informacijske storitve služijo družbi z ohranjanjem spomina, spodbujanjem razvoja, omogočajo izobraževanje in raziskovanje ter podpirajo mednarodno razumevanje in dobro skupnosti."
(Alex Byrne 2005)

Knjižnična statistika: podatki lahko prispevajo k spremembam

Kvantitativni in kvalitativni podatki o knjižničnih storitvah, uporabi knjižnic in uporabnikih knjižnic so bistveni za prepoznavanje in potrjevanje izjemnega pomena, ki ga imajo knjižnice. Knjižnična statistika je potrebna za učinkovito upravljanje knjižnic in za zagotavljanje ustreznih virov glede na potrebe uporabnikov. Še pomembnejša pa je za promocijo knjižničnih storitev za različne vrste interesnih skupin.
Potencialno občinstvo za knjižnično statistiko je široko: oblikovalci politik in investitorji, upravniki knjižnic in zaposleni, dejanski in potencialni uporabniki, mediji in širša javnost. Statistični podatki, namenjeni oblikovalcem politik, menedžerjem in investitorjem, so ključni za odločanje o storitvah in strateškem načrtovanju prihodnosti. Pomembni so tudi pri ustvarjanju zaupanja, da knjižnice zagotavljajo ustrezno ponudbo in storitve, ki jih potrebujejo njihovi uporabniki. Knjižnična statistika lahko razkrije številne skrite zgodbe o uspehu, kjer so se knjižnice odprle in vsem skupinam prebivalstva zagotovile dostop do ustreznih informacij.

Kaj kaže knjižnična statistika

Z merjenjem vložka v knjižnice (sredstva, vključno z zgradbami in opremo, osebjem in zbirkami) knjižnična statistika kaže zavzetost pristojnih služb in oblasti za knjižnične storitve.
Z merjenjem učinka, uporabe tradicionalnih in novih, elektronskih knjižničnih zbirk in storitev, knjižnice dokazujejo, da so njihove storitve ustrezne in zanimive za prebivalstvo. Primerjava vhodnih in izhodnih podatkov kaže, ali knjižnica stroškovno učinkovito organizira svoje storitve. Statistični podatki ponazarjajo, katere storitve se najbolj uporabljajo, in ali obstaja potreba po povečanju ali spremembi storitev. Zagotavljajo dokaze o trendih in razvoju, npr. s prikazom, ali so nove storitve sprejete pravočasno.

Podatki o uporabi in sprejemanju knjižničnih storitev lahko pokažejo tudi, kakšen učinek imajo knjižnice na prebivalstvo. Ti vplivi (na pismenost, spretnost iskanja informacij, izobraževalni uspeh ali socialno vključenost) bodo vidnejši tam, kjer bodo kvalitativni podatki iz uporabniških raziskav dodani statističnim rezultatom.
Knjižnice so prevzele nove odgovornosti v spreminjajočem se informacijskem svetu, zato potrebujejo sveže statistične podatke za izvajanje in spodbujanje teh novih nalog.

Kakovost knjižnične statistike

Pravilni, zanesljivi in primerljivi podatki so bistvenega pomena za vrednost in uporabnost knjižnične statistike. Predpogoji za visoko kakovostne statistične podatke so usklajenost pri opredelitvah in postopkih zbiranja podatkov ter popolnost in pravočasnost zbiranja.

Kakovost nacionalnih (in na koncu mednarodnih) knjižničnih statistik je odvisna od pravilnega in pravočasnega posredovanja podatkov posamezne knjižnice ter od skrbnega preverjanja, s katerim se odkrijejo napake ali nesporazumi. Da bi bili rezultati primerljivi med regijami in državami, morajo biti uporabljene enake opredelitve in metode.
Vse knjižnice ne sodijo pod enako upravo. Večina jih je namenjena točno določenim institucijam (univerzam, podjetjem) ali skupnostim. Za poslanstvo, delovanje ali pravno ureditev knjižnic na njihovem področju so lahko pristojne druge institucije. Zato se lahko različne institucije in organizacije z različnimi cilji čutijo odgovorne za zbiranje podatkov o knjižnicah, ki so v njihovi pristojnosti. Tudi združenja knjižnic in knjižničarjev so prevzela nalogo in zbrala podatke za javne in/ali visokošolske knjižnice. Zbiranje knjižničnih podatkov se vedno začne v posamezni knjižnici, vendar bi moral biti cilj zbirka podatkov na regionalni in nacionalni ravni. Zaradi tega bi morale knjižnice sodelovati in oblikovati regionalne/nacionalne mreže za knjižnično statistiko in s tem zagotoviti učinkovito delovanje nacionalnega knjižničnega sistema.

Vzorčni vprašalnik

Glede na različne pristojnosti za knjižnično statistiko je toliko bolj pomembno, da se uporablja enoten vprašalnik s standardiziranimi podatki in metodami. Primerjava statističnih podatkov med institucijami ali državami nikakor ne bo mogoča, če podatki in metode za njihovo zbiranje ne bodo natančno definirani in ustaljeni.
Zato sta IFLA in UNESCO v skupnem projektu razvila vzorčni vprašalnik za javne in visokošolske knjižnice, ki temelji na mednarodni standardizaciji v okviru ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo). Iz standarda ISO 2789 "Mednarodna knjižnična statistika" so bili izbrani statistični elementi, iz katerih bi bilo razvidno, kako se kaže vloga in dejavnost današnjih knjižnic. Da bi omogočili splošno veljavnost, je bil vprašalnik omejen na 23 vprašanj in se nanaša tako na tradicionalne kot tudi na elektronske knjižnične storitve. Poskusi v Latinski Ameriki in na Karibih so dokazali, da je vzorčni vprašalnik možno uporabiti za zbiranje knjižničnih statističnih podatkov na osnovi primerjanja.
Vzorčne knjižnične statistike prikazujejo vložek in učinek knjižnic ter vlogo knjižnice kot informacijskega vira, kot središča za srečanja in komunikacijo, kot kraja za učenje in raziskovanje. Več informacij je mogoče pridobiti, če se rezultati vprašalnika primerjajo z družbeno-demografskimi podatki, ki jih zbira UNESCO in druge mednarodne agencije, npr. podatki o stanju pismenosti, izobraževanju in dostopu do interneta v državi. Takšne povezave lahko pomagajo opredeliti in spodbujati vlogo knjižnic pri razvijanju pismenosti, informacijske pismenosti, izobraževanja in kulture.

Financiranje, zakonodaja in povezovanje

Vlade in drugi pristojni organi odločanja naj spodbujajo vzpostavitev in ustrezno financirajo centralne enote za zbiranje državnih knjižničnih statistik na osnovi vzorčnega vprašalnika ter podpirajo lokalne in regionalne institucije pri zbiranju podatkov.
Informativna vrednost statističnih podatkov je odvisna od njihove izčrpnosti in pravočasnega posredovanja, zato je potrebno sodelovanje vseh knjižnic v državi. Da bi dosegli točne podatke, je potrebno z mednarodnim sodelovanjem razviti učne module za knjižnično statistiko. Končni cilj mora biti, da knjižnice uporabljajo statistiko za učinkovito upravljanje ter da se podatki o knjižnicah zberejo in uskladijo na državni in na koncu tudi mednarodni ravni, ob tem pa mora biti prikazan prispevek knjižnic k spodbujanju učenja in pismenosti ter socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja.

Izvajanje Manifesta

Mednarodna skupnost mora podpirati knjižnice in informacijske storitve pri zbiranju in primerjanju enotnih, zanesljivih statističnih podatkov o njihovih virih in storitvah. S tem spodbuja in podpira vlogo knjižnic pri razvijanju pismenosti, informacijske pismenosti, izobraževanja in kulture. Pristojne ustanove na vseh ravneh in knjižnična skupnost po vsem svetu so naprošeni, da širijo ta manifest ter izvajajo načela in ukrepe, ki so v njem izraženi.
IFLA in UNESCO sta pripravljena podpreti razvoj sistemov za nacionalne knjižnične statistike, ki bi zagotavljali, da knjižnice delujejo učinkovito in da so prispevki knjižnic družbi znanja priznani.