Dobrodošli v BibSiSt Online v2.0

Kazalci

KAZALCI USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNIC IN NJIHOVA UPORABA

Izbor kazalcev
Opis kazalcev
Izračun in prikaz kazalcev
Kazalci uspešnosti za splošne knjižnice
Kazalci uspešnosti za visokošolske knjižnice
Kazalci uspešnosti za specialne knjižnice
Kazalci uspešnosti za nacionalno knjižnico
Imputiranje podatkov

IZBOR KAZALCEV

Izbor kazalcev je oblikovan po vzoru mednarodnih standardov, ki določajo kazalce uspešnosti knjižnic (ISO 11620 : 2008, ISO/TR 2811:2009) ter uveljavljenih naborov kazalcev v Sloveniji in v Evropi.

Izbor kazalcev je omejen s podatki o delu knjižnic, ki jih NUK spremlja v okviru letnih statističnih meritev ter njihovo kakovostjo. Pomanjkljivi so predvsem podatki o potencialnih uporabnikih, podatki o finančnem poslovanju nesamostojnih knjižnic ter podatki o virih in storitvah knjižnic v elektronskem okolju. Izbranih je 36 kazalcev.

Podatki o potencialnih uporabnikih knjižnic so povzeti po podatkih SURS. To so podatki o prebivalcih občin ter podatki o študentih in strokovnem osebju v okviru posameznih univerz.


OPIS KAZALCEV

Izbor kazalcev je razdeljen po vzoru standarda ISO 11620 : 2008 v štiri skupine:

  • viri, dostopnost in infrastruktura,
  • uporaba,
  • učinkovitost,
  • potenciali in razvoj.

V vsaki od teh skupin so posamezni kazalci razvrščeni po področjih, ki pokrivajo:

  • subjekte,
  • zbirko, prirast in odpis,
  • odprtost, prostor in opremo ter
  • zaposlene.

Vsak od kazalcev je predstavljen z naslednjimi podatki:

  • ime kazalca,
  • opis kazalca,
  • algoritem za izračun kazalca,
  • interpretacija vrednosti kazalca.

VIRI, DOSTOPNOST IN INFRASTRUKTURA

A.1.1 Število izposojevališč

Opis: Število knjižnic ali delov knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk.

Izračun: Seštevek vseh izposojevališč in bibiliobusov.

Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižnične dejavnosti potencialnim uporabnikom.

Interpretacija: Število izposojevališč naj ustreza zahtevam standardov oziroma strokovnih priporočil in razvojnih dokumentov.

A.1.2 Število knjižnic (Upravne enote)

Opis: Število knjižnic, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot samostojne pravne osebe oziroma deli drugih pravnih oseb.

Izračun: Seštevek vseh knjižnic.

Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižnične dejavnosti potencialnim uporabnikom.

Interpretacija: Število knjižnic naj ustreza zahtevam standardov oziroma strokovnih priporočil in razvojnih dokumentov.

A.1.3  Delež občin brez splošne knjižnice

Opis: Kazalec kaže odstotek občin, ki na svojem ozemlju nimajo niti izposojevališča splošne knjižnice (to je osrednje ali krajevne knjižnice) niti postajališča premične zbirke ali bibliobusa.

Izračun: Število slovenskih občin brez splošne knjižnice x 100 / število vseh slovenskih občin.

Namen: Za ugotavljanje dostopnosti knjižnične dejavnosti po lokalnih skupnostih.

Interpretacija: Nižja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.1.4  Število potencialnih uporabnikov na krajevno knjižnico

Opis: Kazalec prikazuje število potencialnih uporabnikov, ki jim služi krajevna knjižnica.

Namen: Za ugotavljanje dostopnosti knjižnične dejavnosti v lokalnih skupnostih.

Izračun: Število potencialnih uporabnikov / število krajevnih knjižnic.

Interpretacija : Pri številu krajevnih knjižnic se upoštevajo tudi enote, kjer je sedež osrednje oziroma območne knjižnice, ne upoštevajo pa se bibliobusi. Kazalec je občutljiv za interpretacijo ker je njegova vrednost odvisna od lokacije knjižnice glede na vidik poselitve (urbano oziroma podeželsko okolje).

A.2.1  Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot knjižnične zbirke na potencialnega uporabnika.

Izračun: Število inventarnih enot knjižnične zbirke / število potencialnih uporabnikov. 

Namen: Za ocenjevanje relativne velikosti knjižnične zbirke, ki je na voljo uporabnikom.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Obseg knjižnične zbirke sam po sebi ne govori o kakovosti knjižnične zbirke.

A.2.2  Prirast obveznega izvoda

Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot, ki jih je knjižnica prejela v tekočem letu na osnovi zakonskih predpisov.

Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je knjižnica pridobila na osnovi Zakona o obveznem izvodu publikacij oziroma drugih predpisov.

Namen:  Za ugotavljanje obsega dotoka knjižničnega gradiva, ki ga knjižnica prejema brezplačno oziroma koliko publikacij izdajo zavezanci za obvezni izvod v enem letu.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.2.3   Prirast na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot gradiva, ki jih je knjižnica pridobila v tekočem letu na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število inventarnih enot prirasta knjižničnega gradiva x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.2.4   Prirast naslovov na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje prirast števila naslovov del, ki jih je knjižnica pridobila v tekočem letu na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število naslovov prirasta knjižničnega gradiva x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen:  Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke in njene raznolikosti.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.2.5  Prirast na knjižnično zbirko

Opis: Kazalec prikazuje odstotek števila inventarnih enot prirasta v odnosu na celotno knjižnično zbirko.

Izračun: Število inventarnih enot prirasta knjižničnega gradiva x 100 / število inventarnih enot knjižnične zbirke. Izraženo v %.

Namen: Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.2.6  Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij v analogni in digitalni obliki x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ugotavljanje raznolikosti fonda in izpolnjevanje zahtev strokovnih standardov in normativnih predpisov.

Interpretacija: Kazalec kaže na dober rezultat, kadar se njegova vrednost približuje vrednosti standarda oziroma normativa.

A.2.7  Odpis na knjižnično zbirko

Opis: Kazalec prikazuje odstotek inventarnih enot, ki jih je knjižnica odpisala v tekočem letu v odnosu do celotne knjižnične zbirke.

Izračun: Število inventarnih enot odpisanega gradiva x 100 / število inventarnih enot knjižnične zbirke. Izraženo v %.

Namen: Za ocenjevanje stopnje posodabljanja knjižnične zbirke.

Interpretacija: Odpis naj pri splošnih knjižnicah ustreza določilom standardov. Pri splošnih knjižnicah dosežemo optimalno vrednost kazalca takrat, ko je pri  obsegu knjižnične zbirke, ki ustreza določilom standarda, njegova vrednost enaka vrednosti kazalca Prirast na knjižnično zbirko.

A.2.8  Gradnja podatkovnih  zbirk

Opis: Kazalec prikazuje število naslovov elektronskih podatkovnih zbirk, ki jih gradi knjižnica.

Izračun: Število naslovov elektronskih podatkovnih zbirk, ki jih gradi knjižnica samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami. Katalogov (COBISS) ne štejemo kot podatkovne zbirke.

Namen:  Za ugotavljanje sposobnost knjižnice za gradnjo informacijskih virov v digitalnem okolju.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Upoštevati je treba možnost, da eno elektronsko podatkovno zbirko gradi več knjižnic.

A.3.1  Tedenska odprtost knjižnice

Opis: Kazalec prikazuje seštevek  števila ur v tednu, ko je knjižnica odprta za uporabnike.

Izračun: Število ur tedenske odprtosti enote knjižnice, ki je najdlje odprta. Poletni delovni čas se ne upošteva.

Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižničnih storitev za uporabnike.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.3.2  Letna odprtost knjižnice na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje povprečno število ur odprtosti knjižnice na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število ur letne odprtosti vseh izposojevališč knjižnice skupaj x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje dostopnosti knjižničnih storitev.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.3.3  Površina knjižnice na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje velikost knjižnice glede na število njenih potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število m2 površine knjižnice / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje pomembnosti knjižnice kot študijskega prostora, prostora za druženje in učenje. Kazalec prikazuje podporo knjižnice tem področjem.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat. Pri izračunu upoštevamo celotno površino knjižnice, ne le uporabno površino knjižnice. To dejstvo je treba upoštevati pri primerjavah med knjižnicami. Podatka o uporabni površini knjižnice v statističnih meritvah ne zbiramo.

A.3.4  Čitalniški sedeži na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število čitalniških sedežev na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število čitalniških sedežev v knjižnici x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje števila sedežev, ki so uporabnikom namenjeni za branje, študij ali delo v knjižnici na 1000 potencialnih uporabnikov.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.3.5  Osebni računalniki za uporabnike na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec kaže število javno dostopnih  računalniških delovnih postaj na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število osebnih računalniških delovnih postaj za uporabnike v knjižnici x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje razpoložljivosti računalniških delovnih postaj, ki so namenjene potencialnim uporabnikom.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

A.4.1  Delavci na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število knjižničnih delavcev na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število delavcev v knjižnici, ki so v rednem delovnem razmerju (EPZ) x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ugotavljanje števila zaposlenih v knjižnicah.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca navadno pomeni boljši rezultat.

UPORABA

B.1.1   Obrat knjižnične zbirke

Opis: Kazalec prikazuje razmerje med številom izposoj enot knjižničnega gradiva v določeni knjižnični zbirki in celotnim številom enot knjižničnega gradiva.

Izračun: Celotno število inventarnih enot knjižnične zbirke, izposojenih na dom in v knjižnico / celotno število inventarnih enot knjižnične zbirke.

Namen: Za ocenjevanje splošne stopnje uporabe knjižnične zbirke, namenjene izposoji. Kazalec uspešnosti se lahko uporablja tudi za ocenjevanje ustreznosti knjižnične zbirke glede na zahteve potencialnih uporabnikov.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na bolj intenzivno stopnjo uporabe in relevantnosti knjižnične zbirke.

B.1.2   Izposoja na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število enot knjižničnega gradiva, izposojenih na dom na potencialnega uporabnika.

Izračun: Število inventarnih enot knjižnične zbirke, izposojenih na dom / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje obsega uporabe knjižnične zbirke glede na število potencialnih uporabnikov. Kazalec uspešnosti se lahko uporablja tudi za ocenjevanje kakovosti knjižnične zbirke in sposobnosti knjižnice za promocijo uporabe knjižnične zbirke.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na dober rezultat.

B.1.3   Izposoja na člana

Opis: Kazalec prikazuje število enot, izposojenih na dom na člana knjižnice.

Izračun: Število inventarnih enot  knjižničnega gradiva, izposojenih na dom / število članov knjižnice.

Namen: Za ocenjevanje obsega, v katerem člani uporabljajo knjižnično zbirko. Kazalec se lahko uporablja tudi za ocenjevanje kakovosti knjižnične zbirke in sposobnosti knjižnice za promocijo uporabe knjižnične zbirke.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

B.1.4   Medknjižnična izposoja – pasiva na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot, ki jih je knjižnica pridobila po medbibliotečni izposoji na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, izposojenih iz drugih knjižnic preko medknjižnične izposoje x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje stopnje sodelovanja z drugimi knjižnicami pri zadovoljevanju potreb uporabnikov po gradivu.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca  kaže na ustrezne storitve knjižnice, lahko pa nakazuje tudi neustrezno knjižnično zbirko.

B.1.5   Medknjižnična izposoja na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število inventarnih enot, ki jih je knjižnica za svoje uporabnike pridobila po medknjižnični izposoji iz drugih knjižnic in število enot, ki jih je po medbibliotečni izposoji posredovala drugim knjižnicam  na 1000 potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število inventarnih enot knjižničnega gradiva, izposojenih iz drugih knjižnic (pasiva) in posojenih v druge knjižnice (aktiva) preko medknjižnične izposoje x 1000 / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje stopnje sodelovanja z drugimi knjižnicami pri zadovoljevanju potreb uporabnikov po gradivu.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na ustrezne storitve knjižnice, lahko pa nakazuje tudi neustrezno knjižnično zbirko.

B.2.1   Delež članov knjižnice med potencialnimi uporabniki

Opis: Kazalec prikazuje odstotek članov knjižnice glede na število njenih potencialnih uporabnikov.

Izračun: Število članov knjižnice x 100/ število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje uspešnosti knjižnice pri doseganju ciljne populacije in privlačnosti njene zbirke in ponudbe storitev za potencialne uporabnike.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

B.2.2   Obisk (fizični) na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje, kolikokrat je potencialni uporabnik obiskal knjižnico.

Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev in prostorov za uporabnike.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

B.2.3   Obisk (celotni) na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje, kolikokrat je potencialni uporabnik fizično ali virtualno obiskal knjižnico.

Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice  ali uporabljali elektronske storitve knjižnice / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev za uporabnike.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

B.2.4   Obisk (fizični) na letno odprtost

Opis: Kazalec prikazuje, koliko uporabnikov je povprečno vsako uro obiskalo knjižnico.

Izračun: Število uporabnikov, ki so fizično vstopili v prostore knjižnice / celotno število ur letne odprtosti vseh izposojevališč knjižnice. Virtualnega obiska pri izračunu ne upoštevamo.

Namen: Za ugotavljanje ustreznosti in privlačnosti knjižničnih storitev za njene uporabnike ter stopnjo uporabe knjižnice in njeno obremenjenost.

Interpretacija:  Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

B.2.5   Obisk prireditev na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje število obiskov prireditev knjižnice na potencialnega uporabnika.

Izračun: Število obiskovalcev prireditev / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje privlačnosti prireditev knjižnice za potencialne uporabnike knjižnice.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže, da prireditve, ki jih organizira knjižnica, ustrezajo njenim potencialnim uporabnikom.

B.2.6   Udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika

Opis: Število uporabnikov, ki so se udeležili različnih oblik usposabljanja za uporabo knjižnice oziroma njenih storitev na potencialnega uporabnika.

Izračun: Število udeležencev usposabljanja za uporabo knjižnice / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje uspešnosti knjižnice pri doseganju uporabnikov s ponudbo usposabljanja za uporabo knjižničnih storitev.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na učinkovitost knjižnice pri spodbujanju zanimanja uporabnikov za usposabljanje za uporabo knjižnice.

UČINKOVITOST

C.1.1   Strošek na izposojo enote knjižničnega gradiva

Opis: Kazalec prikazuje stroške, ki jih ima knjižnica z izposojo enote knjižničnega gradiva.

Izračun: Sredstva, porabljena za knjižnico (EUR) (brez investicij) / število izposoj (in podaljšav izposoje) enot knjižničnega gradiva.

Namen: Za ocenjevanje stroškov knjižnice (knjižnične dejavnosti) glede na število izposoj.

Interpretacija: Vrednost kazalca interpretiramo v kontekstu nalog knjižnice.

C.1.2   Strošek (fizičnega) obiska

Opis: Kazalec prikazuje strošek, ki ga ima knjižnica s fizičnim obiskom uporabnika.

Izračun: Sredstva, porabljena za knjižnico (EUR) (brez investicij) / število obiskovalcev.

Namen: Za ocenjevanjei stroškov izvajanja  knjižnične dejavnosti  glede na število obiskov knjižnice.

Interpretacija: Vrednost kazalca interpretiramo v kontekstu nalog knjižnice.

C.3.1   Število kreiranih in redigiranih zapisov za bibliografijo raziskovalcev na strokovnega delavca

Opis: Kazalec prikazuje povprečno število kreiranih in redigiranih zapisov, ki jih je za bibliografijo raziskovalcev (SICRIS) izdelal strokovni delavec knjižnice (EPZ).

Izračun: Število kreiranih in redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov za bibliografije raziskovalcev (vse vrste gradiva) (SICRIS) / število EPZ strokovnih delavcev.

Namen: Za ocenjevanje učinkovitosti strokovnih delavcev knjižnice.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na učinkovitost strokovnih delavcev knjižnice.

POTENCIALI IN RAZVOJ

D.1.1   Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje obseg sredstev, ki jih knjižnica porabi za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika.

Izračun: Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR) / število potencialnih uporabnikov.

Namen: Za ocenjevanje obsega vlaganj v knjižnično zbirko.

Interpretacija: Višja vrednost kazalca kaže na pozitiven rezultat.

D.1.2   Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov

Opis: Kazalec prikazuje odstotek sredstev, porabljenih za nakup knjižničnega gradiva, ki jih je knjižnica namenila za zagotavljanje elektronskih virov.

Izračun: Sredstva, porabljena za nakup elektronskih virov v vseh oblikah (EUR) x 100 / sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (EUR). Izraženo v %.

Namen: Za ocenjevanje stopnje vlaganja v ponudbo elektronskih virov v vseh oblikah kot dela knjižnične zbirke.

Interpretacija: Vrednost kazalca se interpretira glede na konkretne naloge knjižnice ter glede na ceno in uporabo elektronskih virov. Visoka vrednost kazalca zato ni nujno pozitivna. Na višino sredstev vpliva tudi vrsta licence, saj posamezne knjižnice lahko zagotavljajo dostop do virov tudi drugim knjižnicam.

D.2.1  Delež strokovnih delavcev

Opis: Kazalec kaže odstotek delavcev v knjižnici, ki imajo strokovne kvalifikacije.

Izračun: Število strokovnih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju (EPZ) x 100 / število vseh delavcev v rednem delovnem razmerju (EPZ).

Namen: Za ugotavljanje strokovnega potenciala knjižnice.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na dobro strokovno usposobljenost osebja knjižnice.

D.2.2   Število ur izobraževanja na delavca

Opis: Kazalec prikazuje povprečno število ur formalnega usposabljanja vsakega zaposlenega.

Izračun: Število ur izobraževanja zaposlenih / število delavcev zaposlenih v knjižnici (ne glede na obliko zaposlitve) (osebe).

Namen: Za ugotavljanje stopnje vlaganj v človeške vire.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na visoko stopnjo vlaganj v človeške vire knjižnice.

D.2.3   Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca

Opis: Kazalec prikazuje višino sredstev, ki jih je knjižnica porabila za izobraževanje svojih delavcev na posameznega zaposlenega.

Izračun: Sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih (EUR) / število delavcev zaposlenih v knjižnici (ne glede na obliko zaposlitve) (osebe).

Namen: Za ugotavljanje stopnje vlaganj v človeške vire.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na visoko stopnjo vlaganj v človeške vire knjižnice.

D.3.1   Stroški knjižnice na potencialnega uporabnika

Opis: Kazalec prikazuje celotne stroške poslovanja knjižnice (brez investicij)  na potencialnega uporabnika.

Izračun: Sredstva, porabljena za knjižnico (EUR) / potencialni uporabniki.

Namen: Za ugotavljanje stopnje vlaganja v knjižnično dejavnost.

Interpretacija: Visoka vrednost kazalca kaže na visoko stopnjo vlaganj v knjižnično dejavnost.

IZRAČUN IN PRIKAZ KAZALCEV

Kazalci so izračunani in prikazani za splošne, visokošolske, specialne in za nacionalno knjižnico.

Šolske knjižnice v prikaz kazalcev niso vključene.

Kazalci so izračunani in prikazani na naslednje načine:

A.   sumarno:

  • po vrstah knjižnic (splošne, visokošolske, specialne, nacionalna),
  • po območjih (splošne knjižnice),
  • po številu potencialnih uporabnikov (splošne knjižnice),
  • po univerzah (visokošolske knjižnice) in

B.     individualno za:

  • splošne knjižnice,
  • visokošolske knjižnice (praviloma le kazalci, ki za izračun ne potrebujejo števila potencialnih uporabnikov in višine celotnih izdatkov za knjižnico),
  • specialne knjižnice,
  • nacionalno knjižnico.

Poleg izbranih kazalcev so na enak način prikazane tudi vrednosti, ki so potrebne za njihov izračun.

Pri prikazu kazalcev po območjih, po skupinah glede na število uporabnikov oziroma po univerzah je možen prikaz po izboru in sicer za

  • posamično območje, skupino, univerzo,
  • vsa območja, skupine, univerze,
  • območja,skupine, univerze po izboru.

Pri individualnem prikazu kazalcev je prikaz možen za:

  • posamezno knjižnico,
  • knjižnice po izboru.

KAZALCI  USPEŠNOSTI ZA SPLOŠNE KNJIŽNICE

A         Viri, dostopnost in infrastruktura (18)

  • A.1.1         Število izposojevališč,
  • A.1.2         Število osrednjih knjižnic,
  • A.1.3         Delež občin brez splošne knjižnice,
  • A.1.4         Število potencialnih uporabnikov na krajevno knjižnico,
  • A.2.1         Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika,
  • A.2.2         Prirast obveznega izvoda,
  • A.2.3         Prirast na potencialnega uporabnika,
  • A.2.4         Prirast naslovov na potencialnega uporabnika,
  • A.2.5         Prirast na knjižnično zbirko,
  • A.2.6         Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij na potencialnega uporabnika,
  • A.2.7         Odpis na knjižnično zbirko,
  • A.2.8         Gradnja podatkovnih zbirk,
  • A.3.1         Tedenska odprtost knjižnice,
  • A.3.2         Letna odprtost knjižnice na potencialnega uporabnika,
  • A.3.3         Površina knjižnice na potencialnega uporabnika,
  • A.3.4         Čitalniški sedeži na potencialnega uporabnika,
  • A.3.5         Osebni računalniki za uporabnike na potencialnega uporabnika,
  • A.4.1         Delavci na potencialnega uporabnika.

B         Uporaba (10)

  • B.1.1         Obrat knjižnične zbirke,
  • B.1.2         Izposoja na potencialnega uporabnika,
  • B.1.3         Izposoja na člana,
  • B.1.4         Medknjižnična izposoja  – pasiva na potencialnega uporabnika,
  • B.2.1         Delež članov knjižnice med potencialnimi uporabniki,
  • B.2.2         Obisk (fizični) na potencialnega uporabnika,
  • B.2.3         Obisk (celotni) na potencialnega uporabnika,
  • B.2.4         Obisk (fizični) na letno odprtost,
  • B.2.5         Obisk prireditev na potencialnega uporabnika,
  • B.2.6         Udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika.

C         Učinkovitost (2)

  • C.1.1         Strošek na izposojo enote knjižničnega gradiva,
  • C.1.2         Strošek (fizičnega) obiska.

D         Potenciali in razvoj (6)

  • D.1.1         Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika,
  • D.1.2         Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov,
  • D.2.1         Delež strokovnih delavcev,
  • D.2.2         Število ur izobraževanja na delavca,
  • D.2.3         Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca,
  • D.3.1         Stroški knjižnice na potencialnega uporabnika.

Izračun in prikaz kazalcev za splošne knjižnice

Kazalci in vrednosti so prikazani sumarno za vse splošne knjižnice,  po območjih in po skupinah, glede na število potencialnih uporabnikov ter za vsako knjižnico posebej.

Knjižnice so razvrščene v območja in skupine na naslednji način:

Prikaz kazalcev splošnih knjižnic po območjih

Kazalci so izračunani in prikazani po knjižničnih območjih, ki so določena v Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03, št.70/08):

  • 1.     Celjsko (Celje, Hrastnik , Laško, Mozirje, Rogaška Slatina, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Trbovlje, Velenje, Zagorje, Žalec),
  • 2.     Dolenjsko (Brežice, Črnomelj,  Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica, Trebnje),
  • 3.     Gorenjsko (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič),
  • 4.     Goriško (Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin),
  • 5.     Koroško (Dravograd, Radlje, Ravne, Slovenj Gradec),
  • 6.     Obalno-kraško (Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna Sežana),
  • 7.     Osrednje slovensko (Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode,Vrhnika),
  • 8.     Pomursko (Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota),
  • 9.     Spodnje Podravje (Ormož, Ptuj),
  • 10.   Štajersko (Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica).

Prikaz kazalcev splošnih knjižnic po številu potencialnih uporabnikov

Kazalci so izračunani in prikazani glede na število potencialnih uporabnikov, ki jim služi knjižnica. Knjižnice so razdeljene v  6 skupin:

  • 1.      Do 15.000 (8 knjižnic):
                  Tržič, Metlika, Dravograd, Hrastnik, Logatec, Ribnica, Ilirska Bistrica,   Rogaška Slatina,
  • 2.     15.001-20.000 (19 knjižnic):
                  Medvode, Izola, Radlje, Mozirje, Idrija, Cerknica, Ormož, Zagorje, Trbovlje, Kočevje, Sevnica, Piran, Laško, Ljutomer, Šmarje, Črnomelj, Tolmin, Lenart, Šentjur,
  • 3.     20.001-25.000 (11 knjižnic):          
                 Gor. Radgona, Litija, Trebnje, Slovenj Gradec, Postojna, Slov. Konjice, Lendava, Vrhnika, Brežice, Ajdovščina, Sežana,                  
  • 4.     25.001-50.000 (10 knjižnic):
                 Ravne, Krško, Jesenice, Kamnik, Radovljica, Slov. Bistrica, Grosuplje, Škofja Loka, Žalec, Velenje,
  • 5.     50.001-100.000 (8 knjižnic):
                 Koper, Domžale, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Novo mesto, Ptuj, Kranj,
  • 6.     Nad 100.000 (2 knjižnici):
                 Maribor, Ljubljana.

KAZALCI  USPEŠNOSTI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE

A         Viri, dostopnost in infrastruktura (12)

  • A.1.1         Število izposojevališč,
  • A.2.1         Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika,
  • A.2.2         Prirast obveznega izvoda,
  • A.2.3         Prirast na potencialnega uporabnika,
  • A.2.4         Prirast naslovov na potencialnega uporabnika,
  • A.2.5         Prirast na knjižnično zbirko,
  • A.2.7         Odpis na knjižnično zbirko,
  • A.2.8         Gradnja podatkovnih zbirk,
  • A.3.2         Letna odprtost knjižnice na potencialnega uporabnika,
  • A.3.3         Površina knjižnice na potencialnega uporabnika,
  • A.3.5         Osebni računalniki za uporabnike na potencialnega uporabnika,
  • A.4.1         Delavci na potencialnega uporabnika.

B         Uporaba (8)

  • B.1.1         Obrat knjižnične zbirke,
  • B.1.2         Izposoja na potencialnega uporabnika,
  • B.1.3         Izposoja na člana,
  • B.1.5         Medknjižnična izposoja na potencialnega uporabnika,
  • B.2.1         Delež članov knjižnice med potencialnimi uporabniki,
  • B.2.2         Obisk (fizični) knjižnice na potencialnega uporabnika,
  • B.2.4         Obisk (fizični) na letno odprtost,
  • B.2.6         Udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika.

C         Učinkovitost (1)

  • C.3.1   Število kreiranih in redigiranih zapisov za bibliografijo raziskovalcev na strokovnega delavca.

D         Potenciali in razvoj (5)

  • D.1.1   Sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika,
  • D.1.2   Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov,
  • D.2.1   Delež strokovnih delavcev,
  • D.2.2   Število ur izobraževanja na delavca,
  • D.2.3   Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca.

Izračun in prikaz kazalcev za visokošolske knjižnice

Kazalci so prikazani sumarno za vse visokošolske knjižnice in po univerzah. NUK ni vključen med visokošolske knjižnice.

Individualni prikaz po posameznih visokošolskih knjižnicah je na voljo le za kazalce, ki so osnovani na kakovostnih podatkih.

Prikaz kazalcev za visokošolske knjižnice po univerzah

Knjižnice so razdeljene v skupine po univerzah, knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov pa sestavljajo posebno skupino:

  • 1.     Univerza v Ljubljani (40 knjižnic):
    Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, BF - Centralna bioteh. knjiž. in SIC za bioteh., BF - Odd. za biologijo in Nac. inšt. za biologijo, BF - Odd. za agronomijo, BF - Odd. za gozdarstvo in Gozdarski inšt. Slo.,   BF - Odd. za lesarstvo, BF - Odd. za zootehniko, BF - Odd. za živilstvo, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, FMF - Astronomska knjižnica, FMF - Fizikalna knjižnica, FMF - Knjižnica Katedre za meteorologijo, FMF - Matematična knjižnica, FMF - Knjižnica za mehaniko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za šport, Fakulteta za upravo, FF - Osrednja humanistična knjižnica, Medicinska fakulteta, NTF - Odd. za geologijo, NTF - Odd. za geoteh. in Odd. za mate. in metal., NTF - Odd. za kem. izobraž. in informatiko, NTF - Odd. za tekstilstvo, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Pravna fakulteta, Teološka fakulteta, enota Ljubljana, Teološka fakulteta, enota Maribor, Veterinarska fakulteta, Zdravstvena fakulteta,
  • 2.     Univerza v Mariboru (12 knjižnic):
    Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Fakulteta za energetiko, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za zdravstvene vede, Knjižnica tehniških fakultet, Maribor, Miklošičeva knjižnica – FPNM, Medicinska fakulteta Maribor, Pravna fakulteta Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor,
  • 3.     Univerza na Primorskem (6 knjižnic):
    Fakulteta za humanistične študije Koper, Fak. za management Koper in Ped. fak. Koper, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper, Fakulteta za vede o zdravju Izola, Turistica - Visoka šola za turizem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
  • 4.     Univerza v Novi Gorici (1 knjižnica):
    Univerza v Novi Gorici,
  • 5.     Samostojni visokošolski zavodi (10 knjižnic):
    DOBA – Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, Fakulteta za uporabne družbene študije, NG in Fakulteta za informacijske študije, NM, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje, GEA College – EP, IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana, IEDC - Poslovna šola Bled, Institutum Studiorum Humanitatis, Inštitut in akademija za multimedije, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje, Visoka šola za dizajn, Visoka zdravstvena šola,Visoka šola za računovodstvo,Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Visoka šola za tehnologijo polimerov, Slovenj Gradec.

KAZALCI USPEŠNOSTI ZA SPECIALNE KNJIŽNICE

A         Viri, dostop in infrastruktura (9)

  • A.1.1         Število izposojevališč,
  • A.1.2         Število knjižnic (upravne enote),
  • A.2.1         Knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika,
  • A.2.3         Prirast na potencialnega uporabnika,
  • A.2.5         Prirast na knjižnično zbirko,
  • A.2.8         Gradnja podatkovnih zbirk,
  • A.3.2         Letna odprtost knjižnice na pot. uporabnika,
  • A.3.3         Površina knjižnice na pot. uporabnika,
  • A.4.1         Delavci na pot. uporabnika.

B         Uporaba (5)

  • B.1.2         Izposoja na potencialnega uporabnika,
  • B.1.3         Izposoja na člana,
  • B.1.5         Medknjižnična izposoja na pot. uporabnika,
  • B.2.2         Obisk knjižnice na pot. uporabnika,
  • B.2.4         Obisk na letno odprtost.

C         Učinkovitost (0)

D         Potenciali in razvoj (1)

  • D.2.2         Število ur izobraževanja na zaposlenega.

Izračun in prikaz kazalcev za specialne knjižnice

Individualni prikaz kazalcev po posameznih specialnih knjižnicah je na voljo le za kazalce, ki so osnovani na kakovostnih podatkih.

KAZALCI USPEŠNOSTI ZA NACIONALNO KNJIŽNICO

A         Viri, dostop in infrastruktura (2)

  • A.2.2   Prirast obveznega izvoda,
  • A.2.8   Gradnja podatkovnih zbirk.

B         Uporaba (2)

  • B.1.5   Medknjižnična izposoja na potencialnega uporabnika,
  • B.2.4   Obisk (fizični) na letno odprtost.

C         Učinkovitost (0)

D         Potenciali in razvoj (5)

  • D.1.2   Delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov,
  • D.2.1   Delež strokovnih delavcev,
  • D.2.2   Število ur izobraževanja na delavca,
  • D.2.3   Sredstva, porabljena za izobraževanje na delavca,
  • D.3.1   Stroški knjižnice na potencialnega uporabnika.

Izračun in prikaz kazalcev za nacionalno knjižnico

Pri nacionalni knjižnici je izločena večina kazalcev, ki so izračunani na potencialnega uporabnika. Ker nacionalne knjižnice izvajajo identične temeljne naloge ne glede na število prebivalcev države, bi zaradi števila prebivalcev Slovenije lahko prihajalo do nekorektnih primerjav z drugimi nacionalnimi knjižnicami.

IMPUTIRANJE PODATKOV

Kazalci so izračunani iz podatkov, ki so jih posredovale knjižnice. V primeru, da knjižnice določenih podatkov niso posredovale, jih je treba imputirati oziroma narediti preračun na celotno vrednost. Zato lahko prihaja do razlik med prikazom vrednosti kazalcev in vrednostmi, ki so prikazane v zavihku Statistični podatki o knjižnicah. V tem zavihku so namreč prikazane samo vrednosti, ki so jih sporočile knjižnice.