O BibSiSt Online

Pri zbiranju podatkov o delu slovenskih knjižnic skušamo zagotoviti veljavne in natančne podatke. Svetovalci zato posvečajo posebno pozornost vprašanjem, ki jih zastavljajo knjižnice in tudi preverjajo kakovost zbranih podatkov. Pri tem smo ugotovili nekaj nejasnosti, ki se pogosto pojavljajo. Pojasnila najpogostejših vprašanj navajamo pod ustreznimi sekcijami vprašalnika. Upamo, da bodo zbrani odgovori knjižnicam v bodoče olajšali izpolnjevanje vprašalnika o delu knjižnice.

Potek in obseg statističnih meritev

Pri statističnih meritvah o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2011 je sodelovalo skupaj 280 knjižnic, od tega 60 splošnih (od tega 2 zamejski), 75 visokošolskih in 145 specialnih knjižnic. Meritve so se začele 15. 3. 2011 in se uradno končale 31. 3. 2011, ko je Centru za razvoj knjižnic pravilno izpolnjeno Poročilo o delu knjižnice posredovalo skupaj 32 oz. 11,5% knjižnic, od tega 8 oz. 13,3% vseh splošnih knjižnic, 7 oz. 9,3% vseh visokošolskih in 17 oz. 11,7% vseh specialnih knjižnic. Knjižnicam, ki nam Poročila o delu knjižnice niso poslale v dogovorjenem roku, smo poslali več opominov. S statističnimi meritvami smo dokončno zaključili 24. maja 2012, ko nam je izpolnjene vprašalnike posredovalo skupaj 241 oz. 86% knjižnic, od tega 60 oz. vse splošne knjižnic, 75 oz. vse visokošolske knjižnice in 106 oz. 73 % specialnih knjižnic. Pri splošnih in visokošolskih knjižnicah smo zajeli vse poročevalske enote, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo (tudi dve zamejski knjižnici), pri specialnih knjižnicah pa smo zajeli tudi zasebne knjižnice.

Sodelavci Centra za razvoj knjižnic smo v okviru statističnih meritev opravili 458 svetovanj preko telefona.

Uradni podatki

Sedež knjižnice je obenem tudi izposojevališče – pomeni, da knjižnico štejemo tudi kot krajevno knjižnico.

Bibliobus in podatki o gradivu knjižnica, ki ima bibliobus, podatke o gradivu, uporabnikih in izposoji ter obisku šteje samo za tiste občine, ki jih pokriva (npr. Maribor). Ostale knjižnice (npr. Lenart, Slovenska Bistrica…) dobijo podatke za svoje občine v knjižnici, kjer ima bibliobus sedež (npr. Mariborska knjižnica) in jih vključijo v svoje Poročilo o delu knjižnice. Če si dve ali več knjižnic deli bibliobus, ga v Poročilo o delu v rubriki «V knjižnici je sedež bibliobusa da ali ne« po predhodnem medsebojnem dogovoru vpiše le ena knjižnica.


Knjižnična zbirka, prirast in odpis

Prirast gradiva po načinu pridobivanja (nakup, obvezni izvod, zamena, dar) – gradivo, ki ne spada v nobeno od navedenih rubrik štejemo kot dar (npr. lastna izdaja). Stari fond, ki je že bil inventariziran, ni prirast.

Časopisi, časniki in druge serijske publikacije pogostost izhajanja serijskih publikacij je podatek za algoritem.

TY=a or c za časnike (110a=c) in časopise (110a=a), za druge pa uporabimo nikalnico not.

Če hočemo dobiti vse tekoče naročene serijske publikacije, moramo uporabiti rs=o.

Če hočemo dobiti druge serijske publikacije, moramo uporabiti Select rs=o not TY=a or c.

Izgradnja lastnih podatkovnih zbirk – štejemo podatkovne zbirke, ne pa posameznih digitalnih dokumentov. Podatkovne zbirka je definirana kot zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Zbirki, ki jo samostojno kreiramo, damo običajno tudi ime. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdemu disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna prek klicnih linij ali medmrežja. Kataloga knjižnice v elektronski obliki za potrebe tega vprašalnika ne štejemo kot lastno kreirano podatkovno zbirko.

Kamra – knjižnica naj navede vse digitalne zbirke, ki jih gradi.

Naslovi podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov (elektronskih virov) – večino naslovov elektronskih virov najdete v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah. Iz priloge je tudi razvidno ali gre pri naslovu za podatkovno zbirko, elektronski časopis ali elektronsko knjigo. S klikom na ustrezen naslov se bo podatek prenesel v vaš vprašalnik.

Štetje naslovov podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov (elektronskih virov) – knjižnica šteje samo naslove elektronskih virov, ki jih je sama kupila oz. jih je naročila v sodelovanju z drugimi ustanovami in pri katerih participira pri naročnini. Če npr. OOK kupi podatkovno zbirko in s tem vsem ostalim knjižnicam na svojem območju omogoči dostop do nje, jo v Poročilu o delu knjižnice šteje samo OOK (oz. knjižnice, ki so participirale pri njeni naročnini).

IUS INFO – z naročnino na servis pridobimo dostop do 29 podatkovnih zbirk. Knjižnica naj našteje vse zbirke, do katerih ima dostop.

GVIN.com – knjižnica naj našteje vse podatkovne zbirke oziroma module, do katerih si znotraj GVIN.com zagotovi dostop.

Uporaba knjižnice in uporabniki

Izposoja - kot novo izposojo mora knjižnica šteti tudi vsako podaljšanje izposoje preko OPACa ali telefona (to upoštevajte tako v poglavju »Izposoja«, kot v poglavju »Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva«).

Uporaba gradiva v knjižnici (tipični teden) - - v tipičnem tednu štejemo gradivo, ki ga uporabniki uporabijo v knjižnici. Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Štejemo predvsem enote gradiva, ki jih uporabniki uporabljajo v čitalnicah oziroma na delovnih mestih po knjižnici. Na teh mestih knjižnica postavi obvestila za uporabnike, s katerimi jih obvesti, da naj sami ne vlagajo knjižničnega gradiva nazaj na police, ampak bodo to storili delavci knjižnice, potem ko preštejejo gradivo. Gradivo naj uporabniki odložijo na mesta, ki so pripravljena v ta namen (vozičke, mize ipd). V knjižnici naj bo razobešeno dovolj veliko število obvestil na ustreznih mestih, prav tako naj bo pripravljeno dovolj veliko število odlagalnih mest. Delavci naj preštejejo odloženo gradivo vsaj vsako uro, vpišejo število odloženih enot v poseben obrazec za štetje in gradivo vrnejo na police. V primeru velike količine gradiva se štetje in vračanje na police opravi pogosteje. Gradivo, ki ga delavci posredujejo uporabnikom, vendar ne gre za izposojo na dom ali v knjižnico, se prav tako šteje. Zelo uporabljano referenčno gradivo je možno šteti z vloženim obrazcem, kjer uporabniki sami zabeležijo svojo uporabo. Uporaba elektronskih virov dostopnih na daljavo se ne šteje kot uporaba gradiva v knjižnici.

Dobljen rezultat knjižnica pomnoži z 52 (tedni), s čimer se podatek aplicira na celo leto.

Dostop, prostor, oprema

Čitalniški sedeži – pri navajanju skupnega števila čitalniških sedežev upoštevajte tudi tiste čitalniške sedeže, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice.

Prihodki in odhodki knjižnice

Podatke v tabeli o prihodkih in odhodkih knjižnice zbiramo na zahtevo Statističnega urada Republike Slovenije. Center za razvoj knjižnic pri NUK mora posredovati podatke kot registrski organ, ki vodi zbiranje podatkov o knjižnicah.

V tabeli »Odhodki knjižnice« (5.2a) so zajeti vsi odhodki knjižnice.
V ločeni tabeli »Od tega – od zgornje tabele« (sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva in sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih), prikazujemo podatke, ki smo jih že upoštevali v tabeli 5.2a.

Prevoz na delo in malice – podatki se navajajo pod »bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev«. Malica in prevoz se štejeta kot »Povračila in nadomestila« v okviru plač.

Izplačila po pogodbi o delu, avtorski honorarji in izplačila preko študentskega servisa - to so samostojne postavke v okviru računovodskih izkazov, ki jih posreduje računovodstvo.

Stroški investicij in investicijsko vzdrževanje – investicija pomeni nabavo novega osnovnega sredstva, vzdrževanje pa vzdrževanje že obstoječega osnovnega sredstva, npr. obnova stavbe (beljenje, zamenjava električnih napeljav, itd.).

Investicije (prihodki) - v rubriko »Prihodki« (5.1) navedite podatke brez izrednih investicij (npr. gradnja nove knjižnice).
Nakup programskega orodja Microsoft Word – štejemo kot investicijo in sicer investicijo v računalniško programsko opremo, ki spada med t.i. neopredmetena osnovna sredstva.

Programski materialni stroški – sem štejemo stroške, ki se navezujejo na izvajanje programa v knjižnicah.
Stroški obratovanja – sem štejemo stroške kot so elektrika, ogrevanje, čiščenje, varovanje, itd.
Sredstva, porabljena za nakup gradiva – štejemo jih kot programske stroške, saj gre za izvajanje programa knjižnice.

 

Delavci knjižnice

Podatki v poglavju »Delavci knjižnice« se nanašajo na stanje, kakršno je bilo 30. 06. poročevalskega leta. Vsi ostali podatki v Poročilu o delu knjižnice se nanašajo na stanje 31. 12. poročevalskega leta.

Strokovni delavci knjižnice -so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) in opravljen bibliotekarski izpit ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji, priučeni knjižničarji).

Med strokovne delavce štejemo samo tiste delavce, ki v skladu z 39. členom  ZKNJ v roku dveh let od zaposlitve v knjižnici, uspešno opravijo bibliotekarski izpit.

Zaključek meritev – pošiljanje vprašalnikov v NUK

Ko knjižnica vprašalnik o delu knjižnice preko interaktivnega vmesnika BibSist izpolni in ga svetovalec v elektronski obliki pregleda, mora knjižnica vprašalnik zakleniti, natisnjen vprašalnik v pdf obliki, ki je žigosan in podpisan pa poslati Narodni in univerzitetni knjižnici, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Vprašalnik, izpolnjen samo v elektronski obliki ne zadošča. Z natisnjenim in overjenim vprašalnikom knjižnica jamči za verodostojnost podatkov.

Osrednje območne knjižnice (OOK)

Območje osrednje območne knjižnice (OOK) je geografsko območje, na katerem za območje pokrajine ali dela pokrajine opravlja posebne naloge osrednja območna knjižnica v skladu s 27. členom Zakona o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02) in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (UL RS 88/03) ter Pravilnikom o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03, 70/08). V Sloveniji je deset območij OOK: 1. Celjsko 2. Dolenjsko 3. Gorenjsko 4. Goriško 5. Koroško 6. Obalno-kraško 7. Osrednjeslovensko 8. Pomursko 9. Spodnjepodravsko območje in 10. Štajersko. Območje je določeno v Prilogi 1 Pravilnika o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji.

Posebne naloge OOK Zakona o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01),27. in 55. člen:

• 1. zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij
• 2. nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja
• 3. koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje
• 4. usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja.

Širše območje OOK (4. člen Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah UL RS 88/03) je območje izven medobčinske mreže knjižnice, ki izvaja posebne naloge OOK. To območje pokrivajo osrednje splošne knjižnice, ki jih OOK strokovno povezuje v območno mrežo in zanje izvaja omenjene štiri posebne naloge.